Uncategorized

Otroško navdušenje

V soboto sem s cmokom v grlu, Sari parkirala prtljago. Odpravljala se je z babico in dedkom na morje. Prvič. Bila je tako navdušena in vesela, da je že cel teden pela, skakala in vsake toliko zakričala v zrak od navdušenja. Naredila je načrte kaj vse bo počela, koliko prijateljev bo našla in kaj se bodo igrali…

Naenkrat sem dobila “aha moment” in naježila se mi je koža. Tudi jaz sem bila tak otrok, tako navdušena nad svetom, nad malenkostmi, vedno sem z veseljem delala načrte, ki sem jih do potankosti dodelala in jih nato še veliko krat spremenila . Oboževala sem naravo, ptičje petje in šum vode. In vse te lastnosti so ostale nespremenjene še danes, na kar sem zelo ponosna. In zato sem tudi ganjena, ko vidim, da te lastnosti prenašam na svoji punci.

A vseeno opažam, da je veliko odraslih in tudi otrok, ki ne poznajo več navdušenja. Ne navduši jih več dopust na Maldivih ali izlet po Pragi. Ne vem kaj še je zgodilo in nisem tukaj, da bi sodila. Ampak kje je bistvo življenja če ni tistega pristnega veselja, navdušenja in notranje sreče-zadovoljstva?

Do naslednjič.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s