Uncategorized

Mamini občutki in spol otroka.

Med prvo nosečnostjo s partnerjem nisva želala izvedeti katerega spola je otrok, ki ga nosim pod srcem.

A okolica je vztrajno ugibala. Največkrat so bili prepričani, da bomo dobili fantka in zato so tudi vame vtrli to prepričanje, kljub rahlemu dvomu, da se morda motijo.

Nakar pride dan D, pristanem v porodni sobi, kjer mi vstavijo umetne popadke in akcija. Skušala sem se sprostiti in razmišljati o nečem lepem. V glavi se mi prikaže prizor morja in deklice. Uživali sva in se igrali, seveda sem zraven predihovala popadke, ki so prekinili igro. Nakar se čez nekaj trenutkov zavem, da si v misli nikakor ne morem prikazati fantka. Bila sem kar malo žalostna, saj sem bila prepričana, da bom naredila krivico otroku, če se sedaj rodi fant. A hvala bogu so popadki prekinili te misli in sem nadaljevala s to pravljico, o plaži in punčki in se prepustila toku misli in se sproščala na svoj način .

Nato se nama je rodila prva ljudezen, prva deklica, ki nama je dala najlepši naziv in naju postavila pred velike preizkušnje, tako v starševstvu kot v partnerstvu. Bila sem presrečna in predvidevam, da je bila to materinska intuicija, ki mi je dala vedeti, da je v trebušćku deklica, pa čeprav tik pred porodom. V drugo sem slutila, da bo deklica in nato dobila tudi potrditev ginekologinje . Tudi sedaj v tretje imam tudi svoje občutke, a čakam morfologijo, da vidim ali bo tudi tokrat moj občutek pravi. Kaj mislite kakšni so moji občutki?

A je tukaj še katera, ki je začutila otrokov spol in je le ta držal? 😊

Do naslednjič.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s