Uncategorized

Ne(srečni) prazniki

Gledam objave, vsi že komaj čakajo(mo) praznike. Nekateri imajo hiše že praznično okrašene, trgovine so nabito polne, denarnice pa skoraj prazne. Vsi nekam hitijo, da slučajno česar ne zamudijo in da osrečijo svoje najdražje. A potem pa se zlomim. Naletim na objavo mamice, ki otrokom ne more kupit daril, saj je ostala brez službe, hkrati pa sprašuje kako naj otrokom pove resnico. Resnico, da ni dobrih mož, saj otrok ne želi “preveč” prizadeti, a žal ji ne bo uspelo obdariti lastnih sončkov . Spreleti me bolečina, ki me zareže globoko v srce. V glavi imam spomine, ki so podobi tej zgodbi, zato je bolečina morda še toliko večja. Jokam.

Spomnim se svojega otroštva, gradili smo hišo, ogromno kredita. A nikoli se nesem zavedala, da živimo z nekaj tolarji na mesec. Nisem bila vajena, zato nisem želela materialnih dobrin, novih oblačil, v bistvu sem bila presrečna, ko je kdo prinesel kup rabljenih oblačil in sem dobila popolno “novo” , pa čeprav rabljeno kolekcijo (to obožujem še danes) . Spoznala sem, da sta se mama in očim zelo potrudila, da sva s sestro za praznične dni dobile nekaj kar sva si že lep čas želele. Prav spomnim se tistih toplih zimskih večerov in odštevanje dni do božiča. Časa, ko je bilo potrebno iti spat, dan pred božičem, a nikakor nisva mogle zaspati, saj sva vedno slišale ropot božička, ki je ravno parkiral sani na naši strehi. In jutra, ko sva z otroško srečo in iskrico v očeh odpirale darila, mama pa naju je z solzami v očeh gledala vsa navdušena. Spomnim se tudi, da je bilo najslajše, ko sva spale skupaj, kljub temu, da sva imeli vsaka svojo sobo. Čudoviti spomini, ki bodo trajali večno.

Potem se spomnim dni, ko sva se s partnerjem selila. S trebuhom za kruhom in z željo po “svobodi” . On kot študent, jaz sem delala na črno, za drobiž (200eur), v upanju, da končno dobim pogodbo in normalno plačo. A to se ni zgodilo, prej sem postala višek. A najemnino je bilo potrebno plačati, prav tako tudi jesti. Da ne govorim, da takrat nisva imela prebite pare, a imela sva se neskončno rada in si kljub vsemu, podarila kakšno malenkost, tudi če je bila ročno izdelana. Bila je iz ljubezni.

Zato se vprašam, kako bi ta mamica lahko to storila otrokom in jim rekla, da ni dobrih mož. Kako ni dobrih mož? Seveda so! Vsi mi smo dobri možje. Vsi mi smo tisti, ki lahko tako ali drugače pričaramo praznike.

Pa naj bo to za soseda, ki si ne more privoščiti niti 100g kave, ali pa mamica z Facebooka. Če bom lahko, bom pomagala, pa če tudi je to samo euro ali dva, ki ga lahko dam, ga bom dala iz srca . Nekomu bo vredno veliko in bo morda lahko ravno zaradi tega eura otroku kupil čokolado in mu pričaral iskrico v očeh.

In ja kljub temu, da nisem tista mama, ki bi otroke vadila na materializem, jim z veseljem grem kupit igračko po želji, namreč božiček izpolnjuje želje otrok in naj bo to ta dan, za vse otroke in starše. Z iskrico v očeh opazujem, kako odpirata darila in tudi partner in jaz- drug drugemu, pripraviva presenečenje in z velikim veseljem odpirava darila. Pa tudi svojim staršem nekaj podarim.

A še sedaj je tako, da ponavadi darila kupujem že od poletja, saj mi drugače Decembra ne znese-finančno. Spet. Ja res je, priznam. Ne živim v nebesih z ogromno denarja, tako kot velika večina ljudi okrog mene .

Oziroma živim v nebesih, a kot izgleda tam ni denarja.

Najprej poskrbiva za osnovne potrebe in potem se z mini prihranki, zelo trudiva uredit hiško, ki pa nama vztrajno nagaja in ko nekje odpraviva težavo-vlago, se pojavi drugje in zato gre varčevan denar v reševanje težav z vlago, za prenovo in “povečavo” pa nam zmanjka.

Zato vem, kako je tej mamici in mi je še težje pri srcu.

Zato pozivam vas, dajmo stopit skupaj če vidimo, da nekdo potrebuje pomoč, pomagajmo. Če ne gre finančno, pa kako drugače, saj ni vse v denarju . Samo ne še obrnit vstran. Če ste dobro prebrali zgornje odstavke, se jaz kot otrok ne spominjam daril,ki sem jih prejela, ampak trenutkov. A vseeno, dovolimo otrokom, da vsaj 1x letno dobijo, kar želijo, pa če tudi je to popolnoma brezvezna igrača, naj jim pričara iskrice v očeh, staršem toploto pri srcu, ter ogromno čudovitih trenutkov pričakovanja.

Dobro se z dobrim vrača.

Naj bodo prazniki za vse.

Do naslednjič.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s