Uncategorized

Ker nosečnost ni samo lepa

Koliko krat sem vzdihovala ob pogledu na nosečnice. Tako čudovite, srečne in polne življenja so se mi zdele. Najverjetneje tudi zato, ker sem sem se v prvih dveh nosečnostih, 3/4 časa tudi sama tako počutila.

Pravzaprav verjetno tudi sedaj izgledam tako.. A v glavi imam tisoč in eno skrb, pomislek in se obremenjujem. Aaaa

Strah me je prezgodnjega poroda ali kakšnih zapletov. Povrh vsega me že sedaj noro boli medenica kost in zelo me tišči navzdol. Če me slučajno kje v spodnjem delu kaj zašpika, pa sem itak takoj že v paniki.

Prejšnjič, ko sem Urošu razlagala, kako zelo je to detece dejavno in da se mi skoraj vsak dan obrne iz glavice na ritko, ter obratno, pogleda trebušček in mu v šali reče,”: tamali toliko glej, da se notri ne zavozlaš” . Kaj si rekel?? Groza, panika. Zakaj si to rekel? Kaj naj naredim, da bo bolj miren? In tisoč podobnih vprašanj, ki me obremenjujejo čist po nepotrebnem.

Zakaj sem v tej nosečnosti taka, ne vem! Je morda krivo podzavestno neodobravanje okolice, morda “težave”, ki me pestijo že tako zgodaj, ali kaj drugega?

Trenutno sem v 26tednu nosečnosti, kar pomeni, da bom kmalu prestopila v tretje tromesečju. No upam, da si bom takrat, ko vstopim v 3o. Teden odahnila in se zares sprostila.

Do naslednjič.

P. S Ker sem drugače optimistka bom za konec zapisala eno svojo misel, ki me spremlja, ko je vse v najlepšem redu.

Čez 15tednov pa bom prosila, naj se že rodi, ker bom ponovno čez rok. 🙈

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s