Uncategorized

Novi začetki. Ponovno.

Bolj kot se bliža moj predvideni datum poroda, bolj razmišljam o novih začetkih.

Spomnim se prvega poporodnega obdobja, ki je bil daleč od lepega. Nekaj o svojem temačnem poporodnem obdobju sem že pisala TUKAJ. A sedaj bi rada zapisala nekaj tudi o partnerskem odnosu po porodu, ki se, hočeš-nočeš obrne za 180 stopinj.

Za naju lahko zapišem, da je bilo prvo leto po rojstvu najine prvorojenke, zelo razburkano. In če dobro pomislim za nazaj, se ne bi več želela vrniti v to obdobje. Po drugi strani pa sem zelo vesela, da sva to preizkušnjo prestala in sedaj se res trudiva ceniti majhne stvari in si vzeti čas drug za drugega.

Preden sva imela dojenčka, sva imela s partnerjem veliko časa, volje in energije, eden za drugega. Ni se bilo potrebno toliko prilagajati in iskati česa za pogovor, za objem in poljub.

Po rojstvu otroka pa se vse je spremenilo.

Predvsem mamice, se večinoma v popolnosti prepustimo materinstvu, nezavedno. Tako nam veleva naš notranji nagon- in zato v vsej veličini skrbimo za dojenčka, ki je popolnoma odvisen od nas, v svojem prvem letu življenja. Posledično pride do prepirov in odtujenosti med partnerjema . Neprespane noči in utrujeni starši, ne pripomorejo najbolje k izboljšanju tega “stanja”.

Velika večina se sprašuje, ali ta zveza še kam vodi, ali je to čas za razvezo?

Ni pravega čara, ni to-to kar si pričakovala?! Vem, mamica! Nisi edina, ki tako čuti. Tudi jaz sem čutila enako. In verjemi, tudi partner je popolnoma zmeden in ni osamljen primer. Veliko novopečenih staršev se znajde v takšni stiski.

Mamica, vem da pričakuješ od partnerja, da te bo videl enako kot te je prej, te objel, pohvalil in ti rekel da te ima rad. Vem da pričakuješ, da bo veliko stvari naredil namesto tebe, ki si jih prej urejala ti in so ti samoumevne , on pa jih sploh ne opazi, ali pa od tebe pričakuje, da jih boš urejala tudi sedaj. Sprašuješ se ali te sploh še ima rad? Je to res to, kar sta si želela? Zakaj ravno vidva, če pa so vsi ostali po rojstvu otroka tako blaženi?

In dragi ati, vem, da se sprašuješ, kje je tvoja žena-partnerica, takšna kot je bila prej? Nima volje in ne vzame si časa zate, pa kljub temu, da je cel dan doma, včasih ni skuhano niti kosilo?? Zvečer, ko bi pa še ti rad pocrkljal pa spi kot medved, ali pa ima v naročju dojenčka. Vem, da jo pogrešaš in si želiš, da bi te opazila.

Rojstvo otroka je čudovito. A oba starša, sta postavljena pred skušnjavo. Veliko zvez, po rojstvu otroka visi na nitki. Veliko več, kot je videti!

Kdo, pa sicer na sprehodu po mestu kaže znake, da v zvezi nekaj škripa? Kdo pride na kavo in govori o tem, da se počuti, da zveza tega ne bo preživela in da nima pojma ali je bil otrok pravilna odločitev ? Kdo ima na spletu same negativne citate in slike, kjer se kaže realnost zveze? Le malo kdo.

A resnica je daleč od tega, kar se vidi od zunaj.

Ne bom pisala, kako nujno potrebno si je vzeti čas zase, saj je to lažje zapisati kot narediti. V prvih mesecih naj štejejo majhne stvari. Pogled, objem, nasmeh in odkrit pogovor, da bosta videla, da tako eden kot drugi pogrešata – VAJU.

Samo ne pozabita, da otroci odrastejo in spet bosta ostala sama, z veliko prostega časa, ki ga bosta lahko izkoristila samo zase. Zato že danes negujta svojo ljubezen, z malenkostmi. Saj imata v naročju majhen čudež, ki pa vama je zamajal svet pod nogami. In z vama ni nič narobe. Je popolnoma normalno. Sedaj morata le najti skupno pot, ki bo še lepša in močnejša, kot kadarkoli prej.

Do naslednjič.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s